Kaj je obvezniški sklad?
Sklad za ponikanje obveznic je zgolj sklad, ki ga družba rezervira za poplačilo obveznice ali prihodnje dolžniške obveznosti in je bil ustanovljen z namenom, da družbi prispeva v sklade za leta do zapadlosti obveznice. datum.
Pojasnilo
V bistvu gre za depozitni račun, ki ga družba vodi izključno z namenom umika obveznice, ki jo je izdala, in družba v določenih obdobjih da denar na isti račun, ta račun pa upravlja in upravlja neodvisni skrbnik.
Številna podjetja z manj zaželenimi bonitetnimi ocenami tako zbirajo denar z izdajo obveznic z ustanovitvijo takšnega sklada za potopitev obveznic.
- Od izdajatelja (tj. Družbe, ki zbira sredstva) mora občasno rezervirati denar za izključni namen odkupa ali odkupa določenih obveznic, za katere je bil sklad ustanovljen.
- Izdajatelj mora položiti depozit / prispevek v sklad za potop obveznic, ki ga upravlja neodvisni skrbnik, ki je odgovoren za upravljanje sklada, naložbe skladov z vnaprej določenimi naložbenimi merili in mu je zaupana tudi odgovornost, da ta sklad se uporablja samo za namen, za katerega je oblikovan.
- Deluje kot zavarovanje in je smiselno v primeru izdajateljev, ki se jim zdijo sorazmerno bolj tvegani, zato vlagatelji, ki se želijo vpisati v izdajo obveznic takšnih izdajateljev, potrebujejo dodatno spodbudo in tudi varnostno blazino, da se izognejo tveganju neplačila.
- Prav tako deluje kot varščina za vlagatelja, da lahko izdajatelj v malo verjetnem primeru ne odplača ali ne izpolni pogojev za odplačilo, zato lahko dobi del svojih sredstev (če ne vseh) iz sklada za potop obveznic, ki ga upravlja Primer
Primer
Razumimo enako s pomočjo primera:
Podjetje ABC prodaja izdajo obveznic z nominalno vrednostjo 100 USD in 5 leti do zapadlosti. Obveznica ima kupon v višini 5% in je odplačna po nominalni vrednosti ob koncu 5 let ob zapadlosti. Skladno s tem bo družba ABC plačala kupon v višini 5 USD na leto in bo morala ob zapadlosti odplačati celotnih 100 USD.
Da bi se izognili kakršnim koli težavam z denarnim tokom, ki bi se lahko pojavile zaradi odplačila celotnega zneska glavnice ob koncu petih let obveznice, mora družba ABC ustanoviti sklad za potop obveznic in v sklad zastaviti posebna sredstva, ki bodo ves čas izključno na voljo za odplačilo obveznic. Nadalje mora družba ABC vsako leto prispevati določen znesek v sklad za potop obveznic, tako da se bo družba po koncu petih let, ko bodo obveznice odplačane zaradi zapadlosti, soočila z manjšimi zahtevami glede končnega odliva denarja.
Zakaj obvezniški sklad?
Obveznice se običajno izdajo za daljši časovni okvir in predstavljajo večje obrestno tveganje, pa tudi tveganje, ki izhaja iz zamude pri odplačilu glavnice ob zapadlosti zaradi obremenitve finančnega zdravja podjetja. Deluje kot blazina za izdajatelja, saj ima za posledico bistveno nižji znesek, potreben za odplačilo glavnice ob zapadlosti, in za vlagatelja, tako da deluje kot varnostna blazina.
Vendar je primerno opozoriti, da vse korporacije, ki zbirajo sredstva z izdajo obveznic, niso dolžne ustanoviti sklada za potop obveznic; vendar pa obveznice s padajočimi sredstvi v skupnosti vlagateljev vidijo kot sorazmerno manj tvegane.
Ta potapljajoči sklad urejajo pogoji pogodbe o obveznicah in izdajatelju na različne načine pomaga pri ponovnem odkupu obveznic, kot so:
- Periodični odkup obveznic z odprtega trga
- Redni odkup obveznic po določeni klicni ceni ali nižji od tržne cene
- Odkup obveznic ob zapadlosti
Prednosti
- Zmanjšuje tveganje neplačila za vlagatelja, saj v času zapadlosti za družbo izdajatelja ostane manj neporavnane glavnice, s čimer se zmanjša možnost neizpolnitve obveznosti vlagatelja.
- Z vidika izdajatelja se obveznice s potopnim skladom običajno izdajo z nižjimi kuponskimi stopnjami zaradi dodatne varnostne blazine, ki jo izdajatelj ponudi investitorju.
- Z vidika izdajatelja lahko privede do kapitalskih dobičkov, če se obveznice kupijo na prostem trgu pod knjigovodsko vrednostjo zaradi tržnih razmer.
Slabosti
- Zaradi obveznega odkupa, povezanega z določbami teh skladov, se obveznice s potopnim skladom za vlagatelje omejijo.
- Z vidika izdajatelja oportunitetni stroški zahteve za sklad za potop obveznic vodijo v nezmožnost podjetja, da zbere dolgoročni dolg, potreben za donosne dolgoročne gestacijske projekte.
Računovodsko obravnavanje sklada za potopitev obveznic
Gre za dolgoročno sredstvo, ki je ustvarjeno izključno z namenom umika obveznic. Poroča se v oddelku premoženja v bilanci stanja pod dolgoročno glavo premoženja v naložbeni klasifikaciji. Ni uvrščena med kratkoročna sredstva, saj bo to med vlagatelji povzročilo napačno predstavo o uporabi sklada za potop obveznic in bo privedlo do izboljšanih kratkoročnih sredstev in posledičnega tekočega razmerja, kar morda ne bo res.
Zaključek
Določbe o obveznicah za potop obveznic urejajo pogoji pogodbe o obveznicah in so vir varnosti za vlagatelje v takšni izdaji obveznic. Rezultat je tudi nižja ponudba obrestnih mer s strani izdajatelja zaradi ponujene varnosti. Poleg tega ta Sinking sklad zahteva vnaprej zastavo sredstev v skladu ali enotna letna plačila ali prispevke v sklad, ki ga upravlja neodvisni skrbnik. Tako gre za kompromis med varnostjo in donosnostjo z vidika vlagatelja in privlačnejši za vlagatelje, ki niso naklonjeni tveganju. Nasprotno, denar, ki ga je izdajatelj izdal v sklad za potop obveznic, ni na voljo za rast družbe ali za izplačilo dividend, kar neposredno negativno vpliva na delničarje družbe izdajatelja.