Povprečna formula | Kako izračunati povprečje? (Korak za korakom)

Formula za izračun povprečja

Povprečje je vrednost, ki se uporablja za predstavitev nabora vrednosti podatkov, kot je povprečje, izračunano iz celotnih podatkov, in ta formula se izračuna z dodajanjem vseh vrednosti danega nabora, označenega s seštevanjem X in deljenim s številom vrednosti, podane v nizu, označenem z N.

Povprečje = (a 1 + a 2 +…. + A n ) / n

  • kjer je i = i-to opazovanje
  • n = število opazovanj

Pojasnilo

Izračun povprečja lahko izračunamo z naslednjimi koraki:

  • Korak 1: Najprej določite opazovanje in so označene z 1 , 2 , ... .., n, ki ustreza 1. opazovanju, 2. opazovanju, ...., n. Opazovanju.
  • 2. korak: Nato določite število opazovanj in je označeno z n.
  • 3. korak: Na koncu izračunamo povprečje z dodajanjem vseh opazovanj in rezultat delimo s številom opazovanj, kot je prikazano spodaj.

Povprečje = (a 1 + a 2 +…. + A n ) / n

Primeri

Povprečno predlogo formule Excel lahko prenesete tukaj - Predloga formule Excel Excel

Primer # 1

Vzemimo primer Janeza, ki se je vpisal na podiplomski program za okoljske vede. Triletni tečaj je razdeljen na šest semestrov, končni povprečni odstotek pa se izračuna na podlagi odstotnih točk v vseh semestrih. Izračunajte Johnov končni odstotek na podlagi njegovega naslednjega rezultata:

Spodaj so podani podatki za izračun povprečnega odstotka.

Glede na to,

a 1 = 79%, a 2 = 81%, a 3 = 74%, a 4 = 70%, a 5 = 82%, a 6 = 85%, n = 6

Z uporabo zgornjih informacij bo izračun povprečja naslednji,

  •   Povprečje = (79% + 81% + 74% + 70% + 82% + 85%) / 6

Povprečje bo -

  • Povprečje = 78,50%

Zato je David v diplomskem programu dosegel končni odstotek 78,5%.

Uporabe

Kot pove že ime »povprečje«, se nanaša na osrednjo točko med naborom opazovanj in kadar se uporablja na področju matematike, predstavlja število, ki je običajno povprečje skupine števil. Izraz se pogosto uporablja za izražanje številke, ki predstavlja skupino ljudi ali stvari. Zelo pomemben je, ker pomaga pri strnitvi velikega števila podatkov v eno vrednost, hkrati pa nakazuje, da obstaja nekaj nedoslednosti okoli posamezne vrednosti v prvotnih podatkih, ki je zelo pomemben del teorije osrednjih tendenc.